Mati piše pismo belo:
“Sin, si živ? Ne pišeš nič!”
Pismo v ogrsko deželo
v kljunčku nese droben ptič.
Tam, kjer gore so Karpati,
ni ljudi, ne belih hiš,
tam na zeleneči trati
grob stoji, na grobu križ.
Tam se drobni ptič ustavi,
pismo belo izpusti.
Veter zašumi po travi,
trava tiho govori:
“Reci mamici ljubljeni,
da mi je prav dobro tu,
naj še ona pride k meni,
jaz ne pojdem več domu.”
Mati čaka, čaka, čaka.
”Kje si tako dolgo bil,
drobni ptiček?” in zaplaka,
ko začuje: ”Živ, živ, živ.”
“Sin, si živ? Ne pišeš nič!”
Pismo v ogrsko deželo
v kljunčku nese droben ptič.
Tam, kjer gore so Karpati,
ni ljudi, ne belih hiš,
tam na zeleneči trati
grob stoji, na grobu križ.
Tam se drobni ptič ustavi,
pismo belo izpusti.
Veter zašumi po travi,
trava tiho govori:
“Reci mamici ljubljeni,
da mi je prav dobro tu,
naj še ona pride k meni,
jaz ne pojdem več domu.”
Mati čaka, čaka, čaka.
”Kje si tako dolgo bil,
drobni ptiček?” in zaplaka,
ko začuje: ”Živ, živ, živ.”
×
![]()
